ZDRAVILO

Rad bi odgnal temne misli,
ki so se ugnezdile pod oknom,
pa ne morem kot bi izbrisal
meglice z okenskega stekla.

Ne pogovarjam se z ogledalom
in ne zahtevam od njega potrdila.
Ne bom več čakal, da bo prišla,
našel bom srečo v tem, kar imam.

Sram me je, ker si nesrečna,
čeprav ti tega nisem povzročil.
Imaš veliko želja in načrtov
in ko si srečna, se tega veselim.

Vedno segaš v neslutene višine,
jaz pa tam hranim mavričast oblaček
in sem bogat, ker v sebi nosim sanje,
ki mi jih nihče ne more ukrasti.

Privoščim si, da me kaj boli,
nisem ti rekel, da ne morem dalje,
boril se bom za vsak svoj dih,
imaš zdravilo, ki ga ni v lekarnah.

Jože Brenčič