Zob časa ne gloda vseh enako,
ni enakih brazd reliefa,
pri kom je bolj viden učinek abrazije.
Zapletenih miselnih krivulj ni mogoče izbrisati,
posebno ne s preperelo krpo v rokah,
ki so še sposobne nežnosti.
Pripovedoval sem ti o strunah Eolove harfe
iz raznih kovin: jekla, srebra, medenine in bakra,
na njej so bile kroglice.
Udarjale so ob strune,
ki so zvenele v vetru želja:
zaigrala ti je Eolova harfa.
Mogoče nisi slišala
drobnih zvokov glasbila z okna,
zaradi katerih je vredno živeti.
Zdi se potrebna večja razdalja,
da bi prepoznala bistvo:
navdušiti eden drugega.
Veš, da bolečina ni nikoli hujša
kot jo lahko preneseš,
da je privid očem drugih skrit.
Žeblji, ki jih venomer zabijaš,
so za utrjevanje duše,
srce pa vedno na jeziku.
Za to se vedno plača visoka cena,
izogibaš se blatu,
kjer so se zadušili dinozavri.
Prisluhneš zvenu strun glasbila,
ker rabiš njegove zgodbe:
iz mojih misli vrejo nove besede.
Jože Brenčič
Kazalo 
Latest images 
Registriraj se 
Založba Literarni val 
