V paleolitiku so bili ljudje lačni,
nabirali so mehkužce nassa reticulata,
ne za biološke potrebe,
izelovali so si ogrlice,
iz kaprice, da bi se okinčali,
vodila jih je plehkost.
Razdelitev v spominu je ostra:
Zdaj, prej, pozneje...
Nič bistvenega se ni spremenilo:
izbereš kičaste neiskrene besede,
zlezejo ti v srce zaradi nečimrnosti
in božanja občutka oboževanosti.
Kaprice so kot zaporedje številk,
koda za odpiranje sefa,
z njo lahko seže v tvojo notranjost:
oblačila, čevlji, parfum, tvoje domislice
so zaporedje številk kode za tvoj sef,
v katerem hraniš vse svoje dragocenosti.
Desetina vsebine meduze je organska,
drugo je voda in vseeno živi,
obstaja podobnost z ljubeznijo:
za preživetje ji zadošča desetina,
ostalo je plod tvoje domišljije,
dojemanja in občutenj.
Jože Brenčič