MEJA RAZUMA

Trave so valovale v vetru,
igrala je godba razpoloženja
na nepokošenem travniku,
ki ti je spletal tančico iz rož
v čast dvajsetemu poletju.

Čudila si se trepetu metulja,
nagajivo je sedal na cvetove
in vznemirjal valujoče trave,
ki so kimale v dozorevanju
in se bleščale v živih barvah.

Spremljam ta mladostni žar
kot vrane v Vincentovem žitu,
obrobim s tableto vinpocetine,
da bo v škrlatu, s črno mejo
podobno robu gorečega papirja.

Jože Brenčič