Zbiraš predmete: kos pločevine, srp,
vijak, kos lesa, drobne kamne, gumb,
razvrstiš jih, z njimi okrasiš prostor,
jih vključiš v domiselno kompozicijo.
Kar se je drugim zdelo, da so smeti,
je bilo v mojih očeh vreden zaklad.
Tu se je izvalila umetnost in se ujela.
Hladna kovinsko modra barva svetilke
je zajela tvoj obraz, ko si prišla k mizi,
lahka kot metulj s trepetajočimi krili,
s plastjo zlatega prahu, ki se je dvigala
s polja skrilasto modre in sesala življenje.
Tvoja koža je dišala po cvetju jasmina,
na njej se je lesketalo moje poželenje,
v šarenicah oči sem videl koralni greben,
slišal valovanje oceana, začutil pesek
in mislil, kako naj zgradim trden most,
med napetim, umirjenim in valom strasti.
Plul sem po nevarnih vodah z brzicami,
naplavinami, čermi, vrtinci in vzbujal vtis,
da lahkotno drsim po jezeru kot labod,
ko sem opazoval svetlikanje ribjih bokov,
ob vsakokratni spremembi smeri gibanja
in iskrenje trebuhov je bilo kot živo srebro.
Z ribiško palico se lahko dotaknem neba,
če se povzpnem na enega vrhov Himalaje,
le treba se je potruditi in stati na prstih.
Veseli me, da lahko počnem neumnosti,
noč je topla, ni skritih nevarnosti in slutenj
kot bi angeli ob harfi peli pesem v moji duši.
Jože Brenčič
Kazalo 
Latest images 
Registriraj se 
Založba Literarni val 
