vrele so in kipele
boleče zarezale v tkivo
nato zamrznile v srcu
kot meglica diha na oknu
nobenega zvoka ni bilo
pa sem jih vseeno slišal
čutil kako so odmevale
in me mlele kot žrmlje
bičale so me po obrazu
lomile občutljivo sredico
cefrale najlepše misli
in naju kovale na nakovalu
zavijem te v mehko perje
pogrejem pod svojo perutjo
pomirim besneče demone
da se ne razbiješ ob čereh
zreva na razmetano polje
oskrbiva praske z obliži
se oprimeva vedrega neba
in letiva dalje v mirnem letu
Jože Brenčič