AVREOLA

Zavedaš se, da svet je lep, zabaven,
ni rutina ves od njega sem prevzet,
ljubezni žar ni v pohoto še načet,
in sle instinkt še vedno je naraven.

Ljubezen zvok je tanek in pomladni
kot, bi besede lepe plamenele,
poljuba usta vročega želele,
slepeči sij pa kot preblisk nenadni.

Za gosli primem lok, začnem igrati,
ta ritem plesa, strastno barkarolo,
z igranjem hočem divjo strast izzvati,

nad sabo izgubila si kontrolo
kot krik začele strune so ječati,
odvrgla si bleščečo avreolo.

Jože Brenčič