Bil sem na predstavitvi Erosove knjige Psi. Tiste v oglatih oklepajih, ki jih na tipkovnici ne najdem. Aha, evo jih... [Psi] torej...
Dramski igralec Bojan Maroševič v vlogi promotorja naravnost blesti!
Uro in pol nam je zbranim razpredal o tej duha bureči bukli na 777 straneh, izdani v samozaložbi v 7777 izvodih, tiskanih na rolls royce papirju prevlečenem s kamnito glazuro, kar doprinese k realni teži knjige, ki je bojda kot čtivo tako lahka, da jo razume tudi sedemletnik, obenem pa tako kompleksna, da spreminja razmišljanje ljudi in jim ponuja rešitve za vsakdanje križe in težave skozi dvanajst zgodb, ki jih - po priloženih navodilih svetovano, ni brati na dušek- temveč je treba počakati, da vmes mine vsaj dan, preden se lotiš naslednjega sveta, kot Eros, ta samozamolčani zapisovalec poimenuje poglavja.
Knjiga,ki ne sodi v noben žanr, gospod Maroševič pravi, da bi jo sam uvrstil v 'čudovitoslovje', a da bi bila na policah knjižnic na tej žanrski polici sama, saj je jezik v njej tako lep oziroma čudovit, da v slovenskem jeziku take še ni bilo.
Knjiga, o kateri se niti pogovarjati ne da, saj nima določljive vsebine. Knjiga, ki jo nekateri opevajo, drugi grajajo, gre za med.
Pripravljajo se prevodi v angleščino, nemščino, francoščino,hrvaščino, španščino, portugalščino,...
V tančico skrivnosti zavita, v lično škatlo zapakirana knjiga je na voljo za 77 €...
Sitnica bojda, za tako delo.
Revolucionarno na večih področjih. Večplastno. Avtor je med pisanjem odkril nekaj, ob čemer so si muzikologi razbijali glave dve stoletji in pol. Odkril je skrito kodo, sporočilo v Bachovo Passacaglii. Podal je metodo za odpravo disleksije, zraven pa napisal še to obsežno delo, ki je menda tudi psihiatre, psihologe, defektologe in še koga pripravilo, da so pozeleneli od zavisti.
Možak- to nam je promotor potrdil, da gre za moškega, ki je sicer sila pedanten,
perfekcionist, načitan in razgledan, namreč ni iz stroke! Drznil si pa je postaviti neko svojo teorijo in celo filozofijo, ki jo je poimenoval REI.
Racio, emocio, instinkt.
Kombinacija teh treh razumov, oziroma dvanajst kombinacij nas vodi skozi ducat svetov, skozi katere stopa Eros in srečuje različne ljudi. Med njimi je tudi duhovnik Atanasij.
Avtor- torej Eros, je v resničnem življenju na dopustovanju v Grčiji ugledal moškega z brado v meniški kuti, ki je bil na las tak, kot ga je že prej opisoval v knjigi. Ker mu ni dalo miru je pristopil k njemu, mu povedal, da piše knjigo in da je 'pljunut', torej na las podoben enemu izmed likov. Predstavil se mu je, ta pa mu je odvrnil:«Atanasius…«
Naključje, ki ni naključje…. Ta fraza se večkrat pojavi tudi v knjigi…
Čemu sem sploh omenil tale dogodek? Ker avtor nekaj dni preživi v samostanu, tam pa ravno takrat Atanasij umre…
Tisti, ki so knjigo brali, so v njej nedvomno opazili, da se kar na lepem, začne zgodbo brati na črnih straneh z belimi črkami. Prav tako se potem ravno tako iznenada spet povrne na bele strani in običajne črne črke.
Da osvetlim enega od misterijev, to je v spomin temu duhovniku.
Vseh ostalih misterijev okrog knjige, vam žal ne morem razkriti. Jih ne poznam. Tisti,
ki jih pa, molčijo kot zaliti.
Čeprav pravijo, da to ni taka reč, če izvemo, da je Eros moški, da je mlajši od 40
let, da ima bržkone domovanje v okolici ali pa v samem Mariboru (iz tam so na medmrežje lansirali metodo, ki že odpravlja težave dislektikom in to zelo uspešno).
Menda se je včasih poizkušal v režiji, vodil gledališko skupino, pisal pa pred to knjigo baje ni. In spet baje, tudi po tej knjigi ne bo.
Nič ni gotovo, nič ni oprijemljivo.
Celo ljudje, ki se v knjigi prepoznajo, ki ugotovijo, da zgodbe opisujejo njih, da jih Eros pozna, ne vedo kdo bi to lahko bil…
Tisti, ki vedo, pa so zapriseženi molčečnosti.
Zato pa toliko bolj govori in pove knjiga.
Zadosti zanimiva, da so čakalni roki v knjižnicah tudi po več mesecev.
Mene je premamil podatek, da ne vsebuje niti ene same tujke, da se s tem kažeta avtorjeva ljubezen in spoštovanje do slovenskega jezika in kulture naroda.
Le počakati bom moral da pridem na vrsto…