Bajtačeu Briencl (ZMAGOVALNA humorna narečna proza)

Olga Kolenc - Bajtačeu Briencl

PRVA NAGRADA za humorno kratko prozo v eni izmed krajevnih govoric z območja (širše) Goriške, ki ga je razpisal Goriški literarni klub GOvoRICA v sodelovanju z Goriško knjižnico.
Humorno besedilo je zapisano v tipičnem krajevnem govoru, ki ga je slišati na Vojskem nad Idrijo (vojskarski govor, ki sodi v rovtarsko narečno skupino).


Bajtačeu Briencl

Bajtačeu Briencl z Bliskajš je bi glih tak kat usi púobje u tistih cajtih. Večkat lačn kat set, še večkat pa žejn. Púobje sa se u nediele pa máš zbral u aštari an čist pačas žulíl usak suj firklc. Ja búoh pamagaj, ciu tiedn sa se ab sammu fruodlu matral kat kešna žvau, na gaspuodau dan sa se pa ja mogl dabit an mal pagavárt! Ipauc je ad cajta da cajta prpəleu kešna s palca uštimana káusna, pal sa pa brš búhavi ratal. Búhau člouk pa pazáp jet damú an hitr ušpič kešna naunna. Ni kej, vina damá nisa mogl prdielat, búoh nem trte ni dau. U teh šklapatinah je dau le lieska an pa sarabuotje.
Pa vinu sa púobje rataval usé bel karajžni an vón nem je bútlna tut kešna stara zamiera. Še vse se je dal paglihat druj dan, ma nə zamir zarat tkliet. Tie sa nem pa bažji naraj bel razgrievale kri kat vos drnulevc an vin ad Ipauca. U tistih cajtih ni blu takist, kat je dans. Púobje si dans adn drujmu tklieta pasuodje, pal pa še ukəp grieje na pir! Tákat je blu drgač, pasiebn še, če si bi bajtar. Takat si dekle mógu zagrapt al pa astot stric! Tkliet je blu dast, ma kej hudič, ka je blu da usake tuk dəleč. Fajn je blu, če je blu kej pr rák. De le ni blu u žlaht an de ta stari nisa znariel zarat kešne rievšne.
Useglih je blu fajn. Lieskovih grmou je blu ab dnievu zadást, s tistmi búoh ries ni šparau, panač pa useruot sama tóma. Dabr sa viedl, de mačk pər špəhu douh cajta na spi, nə de bi se ga látu. Mlat člouk je narc, gaspuot ih je zastuojn šuolau s prižnce an jem nalagau pakuora. Neč ni nucal, abədn ih ni ustaju. Nausezadne, tut an ni bi ad tistga dnie an dabr je viedu, de sa ldjie krvavi pat kuože.
Ma de na zgubim net, griema nazaj h púobam u aštarije. Ka je padla besieda preveč an je bi zrak lih prou sagriet, je tut rapatál. Ejnkat se je zgadil, de ni blu drujga pər rak, sa pršle prou pa kar nagie ad mize. Vsak je adlamu saje, pal sa se pa užgal. Panavat sa se le mal abutal kat petelini, ma ejnkat se je zgadil, de je təkla tut kri. Ja, ma pal nem je blu žou! Nu, ja, useglih, pabivál se pa nisa. Pabivajne pa nem ni blu u radavin. Že taku al taku sa bli štrafani ad bagá, ka nem je namiest vinske trte dau le lieska an pa sarabuotje.
Ma Briencl je bi mal drgačn. Je bi glih tak, kat usi púobje ab tistmu cajtu, ni pa bi za barufa! An je jemu damá mal drgačna kamanda. Bajtačevi sa bli ana čist miralubna radbina. Sej sa ab prilik spil kešn glaš vina al dva, ma nem je bútnu čist na druge kance. Brienclnu je usiekal u jəjsk, de je sam še nárce breu an klatu smiešne.
Ja, ja, Briencl je bi preveč presjan, de bi se hvalu ad tkliet an jih zaluon at púobou še fásou! Raj je kešna zaguodu na brbadúon. Ja, muska mu je pa bla u radavin! At tə stare Bajtačevke sa lautal naakuol de je žləht kat hudič. Púobe je znala držet na kratkəm! An jutr se je zgadil, de je Briencl pəršu damù z ad bóh padielana ta biela ta zahmašna srajca. Mat se je priela za glava an zajóvdala, kat de bi šekùlč lih kar kamajsau nartabel ta nasna ciba:
»Jejzastana, jejzastana, o búoh an sveta pamagauka, le kuot si štakavílu, de si se tak ugléjštau? Tuok sən se matrala de sən ti srajca zašila, aprala an spieglala!«
Briencl je use miralubnu preniesu, kej je pa teu? Je ratou bel previdn, bóhe sa bóhe, use bajte sa ih blə pouhne. U tuj kamr se ni blu za sliečt, če se je zbudu ta star, je mogu abut »ta nágle!« Ni blu kí, je bi z bajtarije! An raj kat de bi se z búhajmi púobi touku za babe, je an tist cejt zase panucau. Si je uzeu cejt za vrlaub an je stisnu na sáje. Ma nə si misəlt, de je bi Briencl kešn kurbir, o nə, usi drugi prej kukar Briencl!
Brš ka je kuot zaškripau kešn pretiegnen mieh, sa z useh kancou udarl ukəp an že sa plesal. Túok sa se sukál, de sa púobje z žebji na čižmah trske metal iz lsjienga padú. Sukau se je tut Briencl an agledóvou, kuot je ta prava. Najbel se je agibau tistih s slabm zadáham, je pamnil, de je dékle že drujga stanú. Nə, nə, Brienclna babe na bóje vrgle na šajba, an si zasluš ana frišna!
Je ratau še bel presjan. Ejnkat mu je ana djala, de je tista nuoč, ka je jemu spet prist, na bo damá. De more niekam jet. Use zastuojn, če je Briencl čútu, je čútu. Useglih je šou, tut če je sam u an krej čižme trgau tri ure. Uliegu se je pat japk, ka sa mu veje akul an akul majale da tli. Luna je sjala, an je pa niekam čudn mrovlinčest pa žuotu pačivau an čakau. Hmal je zaslišeu, de se mu bliže an člouk. Stóza je šla glih mim japkovih vej an negovih stiegnenih núoh an člouk bi ga skaraj pahádu. Z ahcam ga je glih za spaznajne aplazu čes pauc. V kamr ad dékle je hmal pasutila brlieuka an Brencl je viedu, zakej je ta nuoč čižme trgau.
»Prfluftnkərlnagamuol,« je natihu zaklieu an tuo je blu use, kar je grtga bútəln ad nega. Abrnu je prət Bliskajš u vir, de ba damá s cajtam use dabr precierau. Tkliet je blu dást. U cajtu kášne sa se hmal apeluhlne z grábli, kiera bo grabla pər púobih ab vázu. Ma Briencl ni marau za take, ka sa ble sitne kat muhe. Na vídu je jemu take, ka sa se znale držet pər səp! An de je jemu kej prijet, de ni bi plah adspriet an adzat! Tut če je bla dekle pat klučem, tut če bi je ta star zaprou u kazarc, če se mu je dapadla, je pŕšu da nie! Ka sa ta hišni paspal, je an šele uriedu aživu. Vse je pregliedau, pretuhtau, lujtre sa mogle bit pa pər rak! Kóda je pršu tut u betrib. Ejnkat je u naglc pazabu, de se z akna ad kamre taprova stuop na pákrou ad skrine, pal šele na pát. Štrliebnu jə, kat je bi šərak an douh. Atrnil jə, kat de bi spruožu kanuon. Še priedn je zgrabu klabuk, je ta star že zragavilu. Gibčn kat mačk je at šúba pabeksleu prət Bliskajš.
Ja, ja, take sa se gadile. Je bi pa kešn ta star, ka je tklietam kar sam púobe rihtau. Brienclna je an večier u aštari mal napiu, pa sta pa šla. Dékle, ka ni imiela nánkar sáje puosle, ga je hitr sprajla na pieč. Glih tist cejt, ka sta se mislna mal stisnt, je na kluop pər pəč zakašleu an člouk. Djala mu jə, nej ga neč na skrbi, de ta star hlapc suj kanc jiemle. Ma Briencl je brš hóbnu pakanc an ji dau viedet, de zram mrliče pa an že na bo baba abirau!
Take an še hujš sa se mu gadile, ih nankr ni za gavart! Briencl je liepga dnie nejdu taka bres bóh, bres slabga zadaha, s sáje kamra an puosle an je jému kej priet! Ni nucau več lujtr, je hádu skuz glaun prtuon! De drujga na spuše u kamra, je iz lieskajga grma nad bajta jemu večkat na vídu!

ab sammu fruodlu – ob sami zelenjavi
s palca uštimana káusna – umetno izdelano vino
búhavi – pijani
u šklapatinah -  v robeh, skalah
sarabuotje – ščavje
drnulevc – žganje  iz drnulj
barufa – tepež
nárce breu – se hecal
brbadúon – pihalno glasbilo
lautal naakuol – govorili, opravljali naokoli
ad bóh padielana –  od bovh podelano
šekùlč lih kar kamajsau nartabel ta nasna ciba – sokol pravkar dajal narazen najboljšo kuro nesnico
štakavílu – postopal, hodil po nepotrebnem
ugléjštau – naredil
panucau – porabil
Si je uzeu cejt za vrlaub an je stisnu na sáje – si je vzel prosti čas - dopust, in odšel po svoje
kuot zaškripau kešn pretiegnen mieh – kje zaigrala kakšna obrabljena, razglašena harmonika
vrgle na šajba – prinesle naokoli
majale – visele
Z ahcam ga je glih za spaznajne aplazu čes pauc – s podplatom ga je čisto narahlo oplazil čez palec
brlieuka – leščerba
precierau – prebavil
dást – dovolj
apeluhlne z grábli – udarile z grabljami
na vídu – na očeh
držet pr səp – biti zadržan, samospoštljiv
An de je jemu kej priet, de ni bi plah adspriet an adzat! – Da je imel kaj prijeti, da ni bila »deska« spredaj in zadaj! (imeti je morala prsi in zadnjico)
Kóda je pršu tut u betrib – včasih je prišel tudi v primež, vijak
pát – podenj
štrliebnu jə - padel je
atrnil jə - počilo je
zragavilu – zarobantil
at šúba pabeksleu – v trenutku ušel, pobegnil
hlapc suj kanc jiemle – hlapec jemlje konec, umira
hóbnu pakancn – butnil pokonci
an ji dau viedet – ji je dal na znanje
baba abirau – žensko božal, ljubil
gadile – dogajale