Nad trsjem siva meglica,
korak v barje se vdira,
rosa kaplje spolzi mi z lica
in daljava v kriku zamira ...
V Zemljó se Sonce zažira,
sence imajo dolge roké,
krog se ponovno zapira,
ko dan dokončno umre ...
Utrujen Ribji orel nosi
zadnji plen v gnezdo,
pa zamahne s krili
in prižge mi prvo zvezdo,
skozi Lunin sij pokaže,
kje lahko omahne
za trenutek mi telo,
da lahko Te vidim v slovo ...
Tam, kjer rojevala bi Zarja,
zablešči se kot iz brona
čez gladino barja,
z Velikim Vozom peljem
se v nebo, želim si
tja, v ozvezdje Škorpijona ...
gabriel s