Tebi

Tebi

Tukaj te več ni!
Ne sprehodiš več se skozi moja vrata,
ne pripelješ več na moje parkirišče,
ne pogreješ me več, kot brezdomca ognjišče,
izginila si!

A tvoja beseda v mojem srcu še živi!
Poslavljam zadnjič se od tebe,
ker trpeti več ne zmorem, ne znam!

Predan sem bil ti veš?
Vsakič znova bolelo je, ker vedel sem da greš,
in bal sem se, da nekoč se ne boš vrnila,
da razprla boš krila in odletela!
Nazaj tja, kamor spadaš!

Ne vračaj se prosim te!
Ker ne morem več se lomiti!
Preživeti si želim,
kaj preživeti, živeti si želim!
Zato prosim te izgini v tisti dim,
iz katerega si prišla,
od mene več ne dobiš rim,
ne zlata, ne srebra!

Če vidiš me še kdaj,
spomni se, a ne govori,
da nekoč nekdo, te ljubil je z vsem srcem,
pa si ga odgnala, ponižala, mu krila zažgala!
Lepše mi bo brez tebe, enkrat, kdaj ne vem!