Božanska tragedija

Božanska tragedija

Povej mi draga moja,
kje bog je, v tem trpljenju?
Povej mi, prosim te,
kje smisel je v tem krvavem poželenju?
Povej mi, rotim te,
zakaj svet odšel je po zlu?

Boga več ni,
mi srce govori!
In četudi je obstajal,
že davno tega pozabil je na ta planet!
Spakiral kovčke je in odšel,
človeškost iz ljudi je vzel,
se požvižgal na vse to kar je ustvaril,
z duševno boleznijo,
po ljudeh je udaril!

Ostali sami smo, izgubljeni!
Kričimo pesmi njegove v nebo,
gradimo hiše svetlobe mu v zameno zato,
da grehi naši v vrtnice se spremenijo,
da solze in trpljenje v novo življenje se zbudijo,
a vemo da več nazaj ga ne bo!

Znak križa na nebu,
bičanje telesa do krvi,
povej mi se ti to božansko zdi?

Preklet lahko sem spet in spet,
obrne se želodec mi ob pogledu na božansko obličje,
zdi se mi da vse je laž,
končano z vejico, vprašajem, piko ali dvopičjem!
Grizem kosti tega ki na križu pribit sloni,
že dolgo več ne verjamem v njegove misli,
ker če ljudje bili bi res tako dobri, lepi in čisti,
potem nebi porinil pištole mi v roke,
nebi dovolil mi umirati na obroke,
in če moral bo po njegovih besedah trpeti,
potem bi krepil se z leti,
ne pa da vsaka laž bolj boli,
da vsak dan prinaša več skrbi,
da spominjam se le groznih stvari,
tisto lepo pa v oblakih zbledi!

Boga boječi ljudi pa mu sledijo,
krvaveče solze na kipu, v skodelice lovijo,
darujejo mu maše, pišejo mu speve!

Stigmate svoje, nosim v srcu!
Ne na rokah, na nogah,
niso žebljev vame zabili,
z rezili so me ranili!

Ti lepo na križu pribit ostani,
če res tako mogočen si,
potem prenehaj se igrati z nami!

Vem da le človek bil si, tako kot jaz,
poraščen bil je tvoj obraz,
ki presvetli so ga za svojega vzeli,
da človeštvu svojo pohoto so razodeli!

Skupna nama je le solza na licu,
krvava, mrzla, v nebo kričeča,
roka tvoja krvaveča,
spremeniti več ne more tega kar na svetu se godi,
ne more z duše vzeti mi skrbi,
iz glave bolezen,
iz srca ljubezen!

Če obstajaš kje ti bog vsemogoči,
pogledam te v obraz in ti povem,
da jezen sem nate in na tvoje trike,
ker dovolil si da ljudje pametni smo postali,
povej mi kaj si razmišljal,
se ti ne zdi da boljše bi bilo,
če pametne postale bi živali?