V LUNO ZAGLEDAN PETEK

Zame sivozeleni petek ni ne konec ne začetek,
vedno se v krogu vrti, svoj rep nostalgično lovi.
Ko polna luna na polno sveti,
podam se po stezi kodrlajsasto zakleti.
prevrnem tu pa tam kakšen štor,
postavim komedijo na zeleni bor.
Potem pa kot blazen pohitim v labirint pozabe
med strastne želje, med ljubezenske vabe.
Ko me zagrabi, me zagrabi zares.
Ampak luna se ne meni zato,
zanjo je vse dobro ali pa slabo.
Proti jutru počasi zaspim, potem ko zložim obleko za ples.