Ko te tema čvrsto objame
In se prostor v negib spremeni
Po domače stopim malce naprej
Da te dah na vratu ujame.
Roka zdrsne po znanih poteh
Sence niso moteče
Spomin se v koreninah prebudi
Rjuhe so že koprneče.
V tistih strminah se spotim
Ko iščem vrhove sreče
Za trenutek se v mraku zgubim
Nekaj je med nama lebdeče.
Morda bom kasneje luč prižgal
Ali pa gledal skozi okno v zvezde
Morda ti le lahko noč bom dejal
Še preden izgineš med breze.