koščki tišine so povsod
v ščebetu taščice
slišim jih med vejami
ki lovijo piš vetra
prodirajo med stene ozke ulice
kjer najdejo pot med
perilom in ščipalkami na vrveh
koščki neizprosne tišine
drobijo hrup avtomobilov
in se prepletajo z gležnji
delavk na avtobusni postaji
koščki tišine so
med besedami v knjigi
na moji nočni omarici
zalepljeni so na moja vprašanja
vedno se rešijo
iz podrtih gradov časa
in zaplešejo polko
v luknjicah vsakdanjega kruha
nič jih ne uniči
koščki tišine so povsod
kamor ne morem
in kamor moram odhajati
znova in znova
kričeči koščki tišine
Kazalo 
Latest images 
Registriraj se 
Založba Literarni val 
