RUMENA PEGA
sanjavi koraki časa
korakajo čez
nedorečene razmejitve
mentalnih poti
v zavozlani preji
podhlajenih pletilj sete
v globini bisernega očesa
vidiš krokodila
v zenici utripaš
in mečeš polena zavisti
če ne zapreš vek
si bo rumena pega zaželela
oživeti sence
okamnele letargije
iz pritajenega gneva
ki čepi za presušenimi
vrelci strahu
na naslovni strani
prelistanega jutra
mežikaš
ko črički pod oknom
odprtih kapilar vdihavajo ozon
in nenehno naricajo
na vejicah upanja
se sprašujejo čigav bozon
obljub se je zabliskal
nad umirajočim kvantom
pričakovanj
in kdo umiva sončna pobočja
kdo neki z glavnikom krošenj
češe
čopke svetlobe
na koncu tunela