PREPOROD
Z zemljo potujem
kot potnik v neskončnost
in iščem ščepec svoje rasti.
Izogibam se rasi, ki se bohoti
saj je kot plevel, ki druge duši.
V meni je vrasla notranja svetloba
čas jo med zvezdami le plemeni,
vse se iz konca v novo poraja
čutim med nami porod novih ljudi.
Atlantida je dala novo razdobje,
nova tisočletja, druge ljudi,
utaplja se človek kot kamen v vodi
porajajo se duše s pečatom vesti.