Na dnu vodnjaka

Na dnu vodnjaka sem pričakoval le spokojno praznino ...
Komaj in mukoma sem odrinil težek kamnit pokrov
in se zazrl v mrakobno tišino...

Vzel sem najprej droban kamenček,
ga spustil in poslušal;
pa sem vzel še naslednjega;
in je tiho zazvenelo
in se v šibkem odblesku nekaj zganilo ...

Spustil sem suh list z drevesa;
in prisluhnil;
in je padal in padal ...
brez zvoka nekje pristal;
sem le slutil, zaznal,
da se je najprej omočil
in nato napil ...

Potem sem odmaknil pokrov na stežaj;
je sonce prodrlo skoraj do tal;
do vode na dnu;
do čiste, hladne gladine;
sem videl v njej odsev;
presenečen;
obraza dva;
tako zelo podobna,
saj sem pričakoval le svojega ...