Solza kani ter me rani.
Zalije mi lica,
čisto brez preklica.
Umaže mi oči,
ter zmoči dlani.
Hočem in želim nadomestilo
in opravičilo za bolečino.
Toda kaj potem,
ter dan za tem.
Rečem: Izgini temačni mesečini.
Obsijana sem z njim,
zato slovo mu podarim.
Solza zdajle kani,
zdaj me nič več ne rani.