GRMADA

Na grmadi stojim,
z vonjem po trohnobi se dušim
rabelj, krvnik, sprejmi moj dar!
Plaši me zbrane množice vzklik.

Roka pritakne baklo
plamen vzplamti pod menoj
po hrbtu zahladi me znoj
jedek dim zapekli mi ihteče oko.

Vse okrog mene ogenj plameni,
ogenj plameni, ogenj plameni,
rumene iskre tavajo v temino noči
Skušnjavec prekleti me zapusti.

Mislim, po tebi hrepenim, le kaj bi storil,
ponovno, drugače zgradil bi kamin,
da plamen bi ponovno vzklil!
Še lepši in mogočnejši kres bi zagorel.