Najraje ti zrem v oči,
ki se kakor dve prebujeni morski školjki
zibljeta v valovih zraka,
ko umik mojega obraza povzroči,
da me primeš in se me dotakneš,
moje telo vzdrhti kot kresničke v poletnem večeru
in poljubi, nasuti po mojih dlaneh z vonjem pokošene trave,
dehtečih tulipanov in palačink, ki dišijo daleč naokoli iz hiše moje mame…
In dež pada…
Megla zakriva pokrajino kakor gigantski oblak…
Čutim, kako se dviga nadnjo svetel plamen,
razsvetljuje mi pogled,
ti prihajaš…
Padem v objem ti,
mokra od bojev z kapljami dežja…
ko se utapljam v tvojih rokah,
vem, da me z vsemi nitmi držiš trdno pri sebi,
zato ne bom padla v lužo, polno blata,
a bom pri tebi vdano spala,
dokler časa ne bo puščava.
Kazalo 
Latest images 
Registriraj se 
Založba Literarni val 
