Prežet je strah pred valovi morja,
brzicami življenja ,
ko s tabo delim si raj...
Ni mar mi plime,
ne oseke,
s teboj premagam vse prepreke
a le trenutek tvojega pogleda
se mi v srce zajeda
kakor nož,
kakor bolečina,…
Kruta so ljubezni pota.
Dan s tabo mine v trenutku,
sekunda brez tvojega objema teče v večnost.
Greh ni večno te ljubiti.
Greh bi bil te pozabiti.
Še danes so mi ptice povedale,
kam je šla pot tvojih nog,
kje skrivaš skrivnost.
Čemu je ljubezen skrivnost?
Že Ovid je kljuboval samoti,
V temi bdeti,
brez sanj živeti.
Pusti svetu,
da ti pokaže
Svoj obraz.
Pusti mi,
da te objamem,
odvržem tvoj mraz.
Zamišljam si,
nebo,
skrito za obalo,
ki se koplje v valovih žarečih,
trohnečih zvezd.
Nada mi je zaupala neznano melodijo,
nesmiselni napev.
Ti pričaraš iz nje simfonijo,
ljubezni spev.
V morje sinjih kitov,
sedanjih in preteklih mitov
si besede koval,
ustnice svoje si meni izdal.
Zaljubila sem se vanje,
poslušala sem galebov šepetanje.
Ti omogočaš mi sanje,
simfonij iskrečih igranje
in iskanje v potovanje,
vodeče v krošnje sladkosti bodeče.
Kazalo 
Latest images 
Registriraj se 
Založba Literarni val 
