Cmok v grlu.
Bolščim v ta prekleti ekran.
In berem.
Berem tvoje misli.
Bolečina se iz prsi počasi kot strupena kača vije do oči.
In iz njih kot strup, ki kača ga spusti, ko jo je strah,
solze spuščajo se po obrazu.
Ali bom še videla te kdaj?
Ta tvoj lažnivi lep obraz.
Ali bom okusila še kdaj?
Te tvoje pokvarjene mehke ustnice.
Ali bom začutila še kdaj?
Ta tvoj zahrbtni vroč dotik.
Ali sploh hočem?