Našobila jih je za nežno zadržane poljube:
ustne ljubko grizljala, jih oblizovala z jezičkom
in ga s tem spravljala ob pamet.
Gesta, ki vname neskončnost slasti.
Trenutek, preden se zgodi.
Ko se ji on približa s svojimi ustnicami in
jih nežno-grobo, a sočno pritisne na njene.
V trebuhu plešejo nešteti metulji.
Poželenje v objemu strasti.
Mističnost na robu norosti.
Čarobnost navdihuje sestradano telo.
Preveč vsega naenkrat.
Preveč za radost.
Umik ne pride več v poštev.
Pod njegov popek odloži poljub,
ki ga je smuknila zvezdam,
dotik si sposodi od lune,
ki vzbudi njegovo sopenje in
vzdiguje v njej plimovanje.
Leteča preproga leti.
Leti leti k rusi strasti.
Ne vesta, kdo slači oblačila.
Nora sta, drvita k blaznosti,
ob kateri celo Lilith kriči od pohote.
Vroča kri skozi žile ju poganja
v strašne odtenke harmoničnosti …
Boža jo, liže jo, ljubi jo, grize jo,
z očmi »sliši« njeno dušo.
Ni več druge poti!
Mahoma sta drug v drugem,
nerazdružljiva, on v njej, ona v njem.
Ekstaza traja v neskončnost.
Norita, blaznita, sopeta, mreta …
Hrepenita, da bi večno ostala v tem grehu.
A kliče ju priklenjenost k ločenim usodam.
Sadovje čutne ljubezenske ode
bo za vselej ostalo vidno
v nasmešku njunih rahlo ukrivljenih ustnic.
Ko se bosta skrivaj spogledala, bosta vedela:
da sta s seboj vzela najbolj dražestno skrivnost.
Ustvarila skupno vsemirje … in doživetje
potajila v predal nepozabne preteklosti.
Obema je jasno, da se bosta najmanj »ob letu osorej«
zopet našla in pričarala jutrišnje, še bolj nore spomine.