Oplemenitil si mi kri, ki hrani moje zastarano upajoče drobovje. Med mislimi hitim zanikati minljivost, ker me tišči zavedanje, da nimam dovolj poguma izreči "LJUBEZEN SI".
Blešči se sanjarjenje o tebi. Blešči tako močno, da paralizirana strmim v odseve znorelega srca. Tako nori moj mali svet, da slišim le še sanjavi dež. Srečna sem zaplavala v svet, kjer verjamem, da bova skrivomaj zašla v vse ljubezenske poezije, jim nazdravila s poljubi in najina japonska junaka bosta odpihnila vse solze, vse ihtave bolí.
Dozorela sem, z zlatimi kodri, s kuhanim urokom strasti. In želim ostati na tej strani, kjer si edini, ki si zbudil Žensko; majhno in preplašeno... Skrito za koketnimi očmi.
Preveč orožij sem izumila in branila svoje rane, čuvala svoje prgišče želje po ljubljenosti.
Moj kralj si. Jaz sem tvoje kraljestvo.
Omega si. Jaz tvoj Omicron.
V resnici pa...
Srce parajoče je vsakodnevno hrepenenje... Vendarle pa hvala, Blondie! Zaradi tebe sem oživela. Iz brezčutnosti sem prestopila k trpljenju. Čisto poceni sem se prodala staremu hrepenenju in na novo je prišla Ljubezen, za katero bi ponosno umrla...
Hm,...ko si me prijel čez boke, je moja kri zavrela. Ko si pogledal me, sem prepozno pomislila na dvižni most- vdrl si v trdnjavo, kjer skrivam zamolčane zaklade. Ko sem ti pritisnila poljub na lica, sem se stežka izognila ustnic in tvojega privlačnega mesa.
Rada bi te srečala. Čeprav čutim, da bi s teboj prišlo moje vnebovzetje.