V zlato paleto jutra
tkem svoje misli
Tkem jih dolgo in počasi
z nitjo, ki se včasih trga,
drugič vleče v neskončno
Rišem si topel nasmeh
rišem si nežne dlani
rišem si cvetje v laseh
rišem si najine poti
rišem si pesek pod stopali
rišem si trate zelene
rišem si solze zgubljene
rišem si jutro na obali…
A tkanje bledi, se topi
kot sneg v tej pomladi.