Nemirno gledam predse in
pogledujem proti peščeni poti,
po kateri naj bi prišla ti,
vsaj rekla si, da prideš...
in verjel sem zares v to...
Nisem te poznal in
niti videl te še nisem,
pa vendar sem vedel, kdo si
in ti si me poznala
kot nekoga od tam...
popotnika na poti...
In opazim trepetajoč,
kako se približuješ...
stopaš čez prometno cesto
in siješ, ne, žariš...
od notranje lepote
in lepa si bolj
kot bi si lahko želel...
Prestopiš nizko oviro
in le korak, dva me loči še od tebe...
srce je nemirno, kliče v nebo...
hvaležno za ta dan...
za ta trenutek...
Pristopiš...
lasje zakrivajo ti lice...
pa vendar je jasen tvoj obraz
in iskren je tvoj nasmeh...
podava si roke v pozdrav
in beseda ali dve
in tisoč iz srca...
Ničesar ni...
bolj pomembnega ta hip...
Zagledam se v tvoje oči...
v neba modrino
in se prepričam, da
so zadaj skrite zvezde...
Trenutek je obstal...
in prešel...
odideva vsak svojo pot
in spoznanje se obarva
v najlepših barvah mavrice...
prekineva dotik...
moja roka ni prazna...
majhno darilce iz srca
in večje tisto,katerega ne opaziš...
v katerem dajem sebe...
Kazalo 
Latest images 
Registriraj se 
Založba Literarni val 
