Dan...

Pesem z zadnje platnice 2.dela mojega romana Burja življenja...

Dan poslednje sodbe

Se bliža dan vsem nam,
ne veš ne kdaj, ne kam
te nosi nori ritem časa sam.

Morda pa veš kaj čaka te,
ali pa tudi ne,
saj ne veš kdaj pride.

Kot grom z neba
in tresk in blisk,
zadane te preblisk.

V vice greš,
moj dragi
ali draga, veš.

Tam huje je kot v peklu,
saj ni ne ognja,
ne toplote in miru.

V peklu te vsaj ne zebe,
vse grehe si privoščiš,
lahko piješ in se zakadiš.

Če pa prideš v nebesa,
se zaveš, da tam je raj,
ostaneš v njem za vekomaj.

Jaz pa ne vem kam jaz hitim,
katere vrste strela me zadane,
me za vedno tema objame.


Lučka