NITI ČASA
Počasi zbiram vase delčke
skozi inkarnacije brezčasja,
sestavljajo me razni blagoslovi,
in čustvena doživetja.
Kaj drugo naj počel bi,
kot da v hišo svojega srca,
zbiram timijan ljubezni,
ki izbriše solzno sled grenkobi.
Z leti se zgoščuje misel
v muzej notranje zgodovine,
iz katere tu in tam vznikne,
cvet poetične miline.
Gledam z istimi očesi
minule letne čase,
a v preživetih letih,
jih zdaj oživljam povsem drugače.