Tople sape so v krošnjah,
nežni listi lahno plapolajo,
kar izrazila si v prošnjah,
ti dlani njegove vedno dajo.
Ves vesel odet je v poletje,
čaroben je nemir prinašal,
vznemiril tvoje lepo cvetje,
strastno je tvoj dan ugašal.
Minil je hitro ta poletni čas,
jesen je krošnje pozlatila,
že v laseh srebrn je okras,
še drhtijo strastno tvoja krila.
Ko bo otresel krošnje mraz,
ne boš čutila tistega nemira,
lep spomin razjasni tvoj obraz,
ljubezen je in nič je ne ovira.
Jože Brenčič