Tisti občutek v dlani,
kot da so njeni prsti
še vedno tukaj,
ko na koži pustijo
ščemeč občutek nežnosti
in njen vonj vznemirja nosnice
Ko se pot izgublja pod kolesi,
ne da bi,
niti za trenutek,
zmogla zmotiti misli
Ko breze med sočno travo
postanejo TOPLE BESEDE,
ki kličejo v pozdrav
Ko ves dan sklepaš dogovore,
a se ne spomniš nobenih podrobnosti,
a vsaka njena beseda odmeva v tebi
Ko ti postane glasba,
ki se je vrtela v ozadju,
najljubša,
ker se je vanjo vtisnil njen smeh
Ko postane hrapavost njenega glasu ljubka
Ko hiše njenega majhnega mesta
postanejo prijazne,
čeprav se z njih lušči sivina
Ko vzljubiš celo parkirišče,
stisnjeno v majhen trg,
zadnji pogled na otroško preprostost
Takrat si srečen.
Ne glede na to, kaj se bo zgodilo
in ali jutri sploh bo