Nuša Ilovar
Število prispevkov : 196 Starost : 54 Kraj : Žalec Datum registracije : 20/05/2008
| Naslov sporočila: Ponudba pesniške zbirke IGRA USOD Ned 8 Jun 2008 - 18:24 | |
| - Citiram :
-
Ne verjamem v usodo – vsaj v takšno ne, ki bi v vseh ozirih vnaprej in enkrat za vselej določila in zapečatila posameznikovo življenje in mu s tem seveda odvzela možnost odločanja in odločitev v konkretnih življenjskih situacijah ter preizkušnjah na osnovi svobodne volje. Verjamem, da v vsakem trenutku življenja žanjemo takšne ali drugačne posledice svojih lastnih misli, besed in dejanj – iz tega ali pa iz katerega od prejšnjih življenj. Verjamem v zakon vzroka in posledice ter srčno upam, da bodo nekoč vsi ljudje, tako kot Nuša, zamenjali usmiljenje s sočutjem, strah s pogumom in samopomilovanje z bojem. In postali zato bolj odgovorni za lastne odločitve, kakršnekoli že bodo. Nuša Ilovar me s svojo novo pesniško zbirko utrjuje v takšni veri. Ne glede na naslov zbirke, ki ga jemljem čisto literarno, oziroma v prenesenem pomenu, je njena vsebina vse prej kot odraz nekakšne individualne nemoči, vdanosti v »usodo« ali celo apatije: je sprejemanje karmičnih danosti z držo in občutljivostjo bojevnice. Z vednostjo, da je znotraj posameznih in konkretnih življenjskih, »usodnostno določenih« izzivov še vedno odprt prostor za svobodno izbiro, za sproščeno sprejemanje stanj ali situacij, a hkrati tudi za učinkovit spopad s tem in onim – predvsem pa z lastno nemočjo ali malodušjem. Njene pesmi so z vsakokratnim razpoloženjem obarvana izpovedna, na trenutke tudi zelo intimna lirika, ki jo prevevata pogum in radoživost, čeprav ju občasno zamenja tudi mirno soočanje s temnejšimi življenjskimi dejstvi: z neuresničenimi željami in hrepenenji, z nostalgijo po minulih, toplejših časih ter z razkorakom med hotenji in (z)možnostjo njihove uresničitve. Pesmi so napisane s peresom, ki ga vodi nežna in pogumna roka skozi zapis vedno bolj dorečene, v notranji nuji (po)rojene pesniške govorice. Nekako krhke a vendar mojstrske in odločno zarisane ilustracije Dareta Zavška pa to govorico odlično dopolnjujejo. Med prebiranjem zbirke pa se mi je kar sama od sebe vsilila primerjava med Nušinim pesnikovanjem in plezalnim vzponom v kakšni težki, delno poledeneli alpski steni. Med prebiranjem posameznih pesmi sem namreč imel vseskozi vtis, da se Nuša spoprijema s posamezno mislijo, besedo ali verzom v pesmi tako kot plezalec s posameznim oprimkom ali stopom v steni: za oba v tistem trenutku ne obstaja ničesar drugega! Ne vidita konca niti jima nista na razumski ravni povsem jasna namen in pomen lastnega početja; ne čutita bolečin, lakote, hladu, samote in višine. Čutita le izziv, ki ga prežema in oplaja radost bivanja. Skozi napor in premagane težave sta po svobodni volji ujeta v ples in igro energij – zlita s trenutkom, s steno ali pa s pesmijo v Eno. Tako se v osvobajajočem boju z lastnimi slabostmi bližata vsak svoji viziji (samo)uresničenega, celega človeka. V primeru Igre usod Nuše Ilovar torej nikakor ne gre le za »še eno pesniško zbirko«. Gre za delo, ki osuplja z vztrajnostjo, z nekakšno nepopustljivostjo in z eksistencialno nujo: pesmi so v kar največji možni meri Nušino bivanje. Bivanje, ki ga napolnjuje žlahten presežek; bivanje, ki je osmišljeno skozi igro besed. Ki pa ni več zgolj in samo igra, niti ceneno literarno sprenevedanje, ampak je življenje samo. Življenje, ki se zaveda svoje enkratnosti in neponovljivosti, ter ga je brez sence dvoma vredno živeti. Ker ga izpolnjujejo pogum, občutljivost in lepota. Vsemu navkljub – ali pa (morda) ravno zato.
Dani Bedrač
V kolikor želite pokukati v vsebino "IGRE USOD" ter bolj pogledati moje lirične in podobne umotvore, pokličite 03/710 25 73 ali pa pišite na ilovar.nusa@siol.net | |
|