Sorodna duša

***
Sorodna duša

Ko že spet bežim proč od tebe,
za sabo porušim vsak zgrajeni most,
da se ne bi mogla nikoli več
vrniti nazaj k tebi.
A, ko pade zadnji košček mostu,
me tam čaka tista tvoja rešilna bilka,
ki mi jo že vnaprej nastaviš,
in na kateri se ponesem
čez vse tiste prepade in zevajoče luknje časa,
ki so nastale med nama,
nazaj k tebi…
Trepetam in se bojim.
Pristanek je trd,
toda vreden vseh zlomov, ran in bolečin..
Vreden strahu, vreden zavedanja,
da sem znova padla nate…
In upam si rušiti mostove za seboj!
Upam, ker vem,
da sva se tako srečala
že tisočkrat prej –
tokrat v tem,
in pred tem v starem svetu.
Upam, ker vem,
da se bova še tisočkrat znova srečala –
tokrat v tem, drugič v novem svetu.
***