Ljubim bliske sevajočih strel,
pogoste močne poletne nalive,
očistijo smog zadržanosti z marel,
da strela oklesti mogočne masive.
Viharji mi vzbujajo občudovanje,
so mi marsikaj pomagali prerasti,
spoznal sem iluzijo in kaj so sanje,
od nekdaj me privlačijo kontrasti.
Tudi ti vedno želiš močnih neviht,
da te ujamejo brez vsake zaščite,
potešijo tvojih strasti nabranih iht,
sproščene nagajive misli so spočite.
Potreben čustvom je napoj za rast,
moteč odstrani pesek med zobniki,
in nič ni, kar zaviralo bi tvojo strast,
pogosto razrahljani so želja mejniki.
Razburkana je kri in moč spomina,
na mojem srcu tvoj je kakšen šiv,
skeli še vedno sveža brazgotina,
tvoj zvonki smeh omili jo iskriv...
Jože Brenčič
Kazalo 
Latest images 
Registriraj se 
Založba Literarni val 
