S pridihom otožnosti

V tvoji sobi
gori luč
pozno v noč
in ti odhajaš vase
odmaknjena
tkeš svoje zgodbe
zanko po zanko
vzorec za vzorcem
motiv za motivom
s pridihom otožnosti
skozi spuščene rolete
opazuješ ulico spodaj
kako se prižiga in ugaša
in vrvež
ki ga ne dohajaš več
ti posmehljivo
ponuja roko

Ana
priznaj
da se v recepciji
v resnici
nikoli ne prijaviš
s svojim pravim
imenom.