Veš kaj si?

Veš kaj si?


Veš kaj si?

Utrinek,
ki je preletel moje nebo
neke poletne noči,
ko sem še verjela v posebne ljudi.


Sončni žarek,
ki me je v jutro zbudil,
in se potem
s svetlobo dneva zlil.


Zvezda jasne poletne noči,
da le meni mežika se zdi.
A zvezde so od vseh ljudi.


Cesta,
ki v neskončnost pelja,
še sama ne ve kam gre,
in ne bo vedela,
dokler ne bo tja prišla.


Utrip srca,
ki je za hip vzdrhtelo,
v upanju zacvetelo,
in ovenelo.

Veš kaj si?
Utrinek si.

Nič posebnega,
kot pač utrinki vsi.
Pride, zasveti ,
in ga več ni.