Kdo je tu med misli moje zakopan
na obrežja jutra z roso pripet
med magnetna polja vsakdanjosti ujet
ves skravžljan in pomečkan.
Si ti, ki mimo greš vsa druga
mogoče ti z iskrivimi očmi
gorska vila prosojne si polti
vzvišena gospa a jaz tvoj sluga
Vse to sem sam že bil
in ti si vse to bila
igralca, partnerja, sodruga
le oder se je spremenil
Sam svojo hodim pot sedaj
četudi si me pozabila
ko roža najina bo spet vzcvetela
te za trenutek vrnil bo spomin nazaj.