Po cesti hodim

Po cesti hodim


Po cesti hodim,
sanjam sanje,
ki me vlečejo naprej,
morda v prihodnost s tabo,
ki se kar naprej odmika,
se razbija kakor val
na čereh življenja.

Vidim naju,
kako drživa se roke,
hodiva v jutru,
preko dneva, v mraku,
vidim naju
v nočnem času,
drug ob drugem v snu.

Slišim naju,
kot šepet prepleta
vijolic dveh,
ki šepetata stihe
čudovite si v uho
in čakata na uro,
ki prinese to.

Vonjam naju,
najin dih
jesenskih rož,
najine ne bodo
ovenele v slani,
ki prinaša mraz jo,
in pokoplje sneg.

Okušam naju,
najin pelod,
najin nektar,
najin med,
medica najina se zliva
v eno,
radostno, zdaj sled.

Tipam naju,
najini telesi,
kakor davna,
pozabljena že sled,
drhteče ob dotiku
izgubljava se
drug v drugega, se ve.


Po cesti hodim
v ranem jutru,
v večernem mraku,
iščem tvoje vse sledi,
ki ponesejo me k tebi,
dragi moj,
za prav vse dni.

Lučka