Pogubna iluzija

***
Pogubna iluzija

Sestavljaš drobne koščke isker,
da nekoč bi
spoznal ognjeno toploto.
Pehaš se za zvezdami,
da iz njih iz polovice meseca
naredil bi celoto.

Pesmi nekih drugih dni,
te dni drugače že zvenijo.
Toni skriti, morda utišani
skozi »In Vino Veritas«
v realnost mučno zadonijo.

»Ti in jaz- nekoč nekje…«
Poetov draž,
ljubimcev večna fantazija.
Vse drugo ostane realistom-
to je na steni nočne sence ples
in v njem ta pogubna iluzija…
***