HARLEM

Nora je, kroži in vrešči na hodniku,
vonj po tujcu zateguje v usta
in si z njim splakuje grlo.
Naščuvana volkulja zamolklo preti,
pred kukalom cedi sline
in zahteva lešnike, da umiri popadke svete jeze.


Nič je ne krivim.
Sikal sem okoli po betonski džungli
in zašel v brlog razkurjene samice.


Jaz, frdaman močerad,
iskreno dvomim, da se bom samo z jezikom izlizal –
itak, plazim se v amazonski eri,
in hladnokrvno ji bom stisnil rep med noge.