Se zadržujem, pa vseeno bom malce sprostila ventil. Fuzbal namreč. Da ga ne maram, in da nisem navdušenka, je menda jasno. Itak. Baba. Nima pojma. Ne bom rekla, da ne razumem navdušencev, kajti tudi sama se navdušujem za stvari, za katere morda nekateri menijo, da so grozno dolgočasne ali pa sploh ful brezvezne.
Govorim o tistem fuzbalu, ki se ga v teh dneh ne morem ognit, niti se ne trudim, le umaknem se , da mi ni treba poslušat rjovenja.
Tekma kot tekma. Dve enajsterici, od katerih se 10 podi za žogo eden pa čaka. Pa če rečem takole…dosti raje bi gledala lokalno tekmo,otroke, mladino, veterane, kjer je igra res igra, s srcem za fuzbal, kot pa spopad 2 velikih, največjih, najmočnejših, pri katerih je rezultat že tako vnaprej znan. Ne mi rečt, da res verjamete, da igrajo? Kaj se zgodi, če kak fantič po svoje brcne žogo? Dober trener ga bo pohvalil, seveda in pustil izživeti ves njegov talent...ja..
In medtem ko svet tone v krizi, dajmo ljudem iger( o, a to ti gre v nos, da zdaj se pa še zabavat ne smemo-no, en tak šit res ne bo rešil sveta..), odrinimo težave, pobijmo vse potepuške pse in očistimo deželo krvavih madežev za rdečo preprogo moči in igre denarja.
Pa že. Svet tako ali tako živi in diha v dvojni, morda celo večplastni morali, želela bi si srečati ljudi s samo dvema obrazoma, a kaj ko jih je vse manj….večobrazni ljudje kreirajo ta svet in nas ogrožajo, kot kameleoni spreminjajo nasmehe v stisnjene zobe privoščljivo maščevalnih sočutno prijateljsko sovražne poglede…In živijo, med drugim, tudi za fuzbal. Z največjim veseljem se sproščajo ob vsakem dreku.
Človek, se sploh še prepoznaš v svoji zrcalni podobi?
Nogomet ni zgolj le nogomet. So navadne patriotske igre, ki se ponavadi sprevržejo v obračune..med navijači? Športnimi navijači? Pa tudi kakšna vojna se je že zgodila.
Proda se na hektolitre piva in drugega sranja, z žogo na vidnem mestu še več.
Nekako takole se mi zdi..tale fuzbal kot tekmovanja za razne misice. Talent in lepota. In ne..pri nobeni nihče od sodelujočih ni svoboden, so le lutke v igri umazanega denarja. N svetovnem nivoju govorim. Tu pa tam spustijo ptico Davida iz kletke z zlatimi karticami in ogabno vsoto denarja, ja, ker pač so njegove noge tolk vredne..Halo?
Je že tako..denar je sveta vladar, novodobni žogobrcajoči sužnji niso nič kaj bolj svobodni kot gladiatorji. Vsaj meni se ne zde. Zabavajo bogate, držijo jih na kratko, privatno življenje se meri v denarju in podrtih lepoticah, posnifanih belih črticah . Pred časom sem gledala pretesljiv film ozadja velikih..o fantu, ki mu ni uspelo.
In takih je veliko..
Pa le uživajte v »igri«..na hladno pivce ne pozabit, ta pravi nogometni navdušenci pač ne morejo brez..Medtem pa bom na svoj način čakala, da mine…
Z ročnim fuzbalom, morda