Nekoč

Naslov sporočila: Nekoč Tor 5 Jun 2012 - 22:35

Nekoč

Nekoč, ko je svet bil še mlad
z valovitimi pokrajinami
in ljudje še niso zastrupili zemlje
daleč pred slavno Kleopatro
je živel mlad Mesec.
Bil je eleganten in na moč lep
lep, tudi za tiste Bogove
ki so videli že veliko lepote.
Živel je v tihi otožni samoti
vselej je bil sam v svoji mesečini.
Nekega večera
se mu je življenje nepričakovano obrnilo.
Tistega dne se je nesmrtno zaljubil
v pravo nasprotje svojega jaza.
Ne, ni bila plemenita zvezdica
ni bila luna.
Zaljubil se je v Sonce,
ki, živi v ljubezni do narave.
Je čudovito dekle
z dolgimi zlatimi lasmi
in veliko toplino.
Ni je poznal
kajti sonce, je tako toplo, tako živo in svetlo
in čuti energije vsega, kar živi na zemlji.
Ptic, čebel, starodavnih vulkanov
peščenih planjav in vodnih izvirov.
Te energije so ponavadi uravnovešene
a tistega dne je začutil energijo
tako močno, da je prekrila cel kozmus.
Energija je iskala.
Iskala je nekoga, ki ji bo prisluhnil.
Vedel je, da energija išče njega.
Spustil jo je v srce.
Posvetil ji je najlepše pesmi,
kar jih je slišal svet
s peresom jih je napisal na zvezdico
ki je v svoji nežnosti
ob prvih žarkih sonca vzplamtela.
Čutil je njeno veselje in žalost
čutil presenečenje, ko je odkrila plodove palme
in žalost, ko je nekje umrla ptica.
V posebej svetlih nočeh
ko je bilo nebo nad mistično deželo jaso
tako polno zvezd, da si videl svoj odsev v njih
je čutil, kako utripa njeno srce.
Dolga leta sta prebila v tej vezi
iskala drug drugega
dokler ni nekega dne začutil njene bližine
čisto ob sebi.
Zvečer jo je pokril z svojo temo
in v tistem trenutku je začutil
kako njegova Ljubezen trpi.
V svoji sladki svetlobi si je želela sijati
v dan kot takrat
ko je prvič zagledala svojega dragega.
Tema jo je dušila
zato se je Mesec odločil, da bo združil minus in plus
in da bosta živela v harmoniji in Ljubezni
čeprav je eden hladen in temen, drugi pa svetal in topel.

Tam na širnem nebu sta še danes srečna,
za večno je združil njuni srci.

Nekoč Nekoc