Kdo ve kje si?
Daleč od oči
je daleč od srca zate ne velja.
Leta in bolezni so skrhala libido.
Rad sem imel dni,
ko sva divjala,
da so se kresale iskre.
Privoščim ti novega ljubimca,
gotovo ga imaš.
Tvoje čutna in strastna natura
je vedno hlepela po še.
Le kdo bi imel srce zaustaviti
tvojo prvinskost
in divje poželenje po telesnosti.
Nisi bila najlepša,
si bila pa najboljša.
Za tvojimi vzdihi sem čutil vesolje
in slutnjo odgovora
zakaj bivam in sem.
Zato, da se združita iz neznanega vzroka
ločeni polovici stvarstva.
Postajam zapečkar.
Le kdo je prestrašil pustolovca
in krotilca megle,
da si ne upa več dvigniti palec
in štopati v neznano za obzorjem?
Morda siva vsakdanjost.
A nekaj razposajenega otroka je še v meni.
Žoga se s humorjem, kljubuje.
Ironija je Blažev žegen.
In je ne zamenjam za dober f*k.