NEMOČ

NEMOČ

Ne upam si iznesti skrite sanje,
da si nebi prizadel srce
a mojo puščico, ki jo le angel nosi,
bi rad, da vendarle zadene te.

Verjetno nikoli ne bo izvedela ti duša
kako so vpijale mi te oči,
ko si v samoti iskala zatočišče,
vsa zaljubljena, a on še vedel ni.

Bila sva ista vsak v svojem kotu
oba zavedena v lasti nemoči,
ti nisi znala niti veš za moje muke,
a jaz obupan, ker tvoje srce drugega želi.

Če bi se brez strahu z željo soočila
bi vsaj vedela kako naprej
mogoče bi puščica pristala v tvojem srcu
tako pa bridkost postaja hujša kot doslej.