Veter mi spomine je odnesel,
Jih po poljih je potresel,
Od solza je zrasla vrba,
Ta ne žaluje,
preteklosti zdaj ne objokuje,
raste, živi sedanjost,
njej življenja danost,
se obrača proti nebu,
vije veje, rojstvo seje,
dneva ji radosti
diha ji nikoli dosti.