PESEM ZA GOSPODIČNO KULIŠ

PESEM ZA GOSPODIČNO KULIŠ


sence so padale kot stalaktiti

in se lepile na kotičke tvojih ustnic

moj kazalec ki se igra s tvojimi zobčki

dotikanje najinih jezikov

mešanje sline

kroženje z nosom

vonj po beli koži

med tvojimi trdimi elipsami

majcenih dojk pomlad

in bradavičke kot gejzirji

ki čakajo na izbruh

kot da so moje blazinice prstov odgnale

tvoje jeseni

božanje tvojih gorečih las

ko si ujela ritem

glasba iz starega gramofona

Beethovnov violinski koncert

in nepobrane rjuhe

na trgu kamnitega obmorskega mesta

ko je vetrove razganjala strast

šepet izgubljenih glasov

pomešanih s porajajočo svetlobo

in besed

in besed

še in še in še

vse do neskončnosti