veter preganja vzburjene atome zraka
bel pesek blešči vodo na vse strani
golo stegno se prestavi
in odkrije sapi še drugo
ližejo jo drobna zrna
vitka palma ječi
ocean želja ji polni oči
da se peni zaliv
BEL KLOBUK pritegne pozornost
ostalo je nepomembno
brez sonca
bi bil hibiskus videti kot kaktus
oba se gibljeta
tja
kjer se s peskom mečkajo
odvržene kopalke