PONOČI

Vsako noč, po polnoči,
ob gluhi uri,
zaprem oči in te objamem.
Privid nečesa ne tako davnega,
moja najdražja, moje veselje
in bolečina.
Še vedno navzoča, tako blizu,
a vendar predaleč za dotik in poljub.
Zgorel sem v blaznost, v pepel koprnenja,
zdaj moja hotenja so nična in prazna.
Za drobec nebes vsi živimo.
Zato ponoči, ob nemi uri,
zaprem oči in te objamem,
takrat si samo moja,
pravzaprav nikoli ne boš nehala biti.

Peter Zlodej v pomladnem razcvetu pesnjenja . Berem tole: "Zgorel sem v blaznost, v pepel koprnenja", sliši se dobro, tuhtam pa glede 4.maja... Prideš cel, ali bo prineslo pepel? Se vidimo čez dober teden dni

Nuška Golobič je napisal/a:

Peter Zlodej v pomladnem razcvetu pesnjenja . Berem tole: "Zgorel sem v blaznost, v pepel koprnenja", sliši se dobro, tuhtam pa glede 4.maja... Prideš cel, ali bo prineslo pepel? Se vidimo čez dober teden dni

Eh, če pridem bom gotovo dobre volje ... kot vedno