Ko v duši je težko

Ko v duši je težko

Ko v duši je težko,
obračaš se na karte,
na zvezde tam na nebu,
ne veš kaj bi,
ne kod ne kam,
ne kdo ne kaj si,
živiš v svetu temnem,
preživiš pa le zato,
ker prijatelji te podpirajo,
ker njega ni,
ker ga ne bo,
da utišal bi to bol,
da razjasni mi vse,
kar v duši tare me…
To sem jaz,
ne vem več kdo,
ne vem več kaj,
ne kako in kdaj,
obišče me
in mi pove
morda besedi dve
ali le eno:
»Grem, vse bilo je že rečeno.«
Potem ga ni nič več.
A zopet pride,
zopet gre,
ne reče mi besede te.
On mačka je
in jaz sem miš,
igra se z mano,
ti loviš, a lovi on,
me udaril je kot grom,
ne najdem več se,
blodim v mraku,
nič ne spim,
morda pa zgrudim se,
zaspim, zaspim…


Lučka