Predrami me zvok sanj,
Slike šelestečih gibov,
Dotiki nežnih senc,
Pokonci se postavi dan,
V razpotju potegne misel za me za dlan,
Krenem z njo,
zaupam svoje želje,
veter z listjem pot postelje,
odkrije zakrito, odvije zavito,
koraka ne vidim tiste sence,
spominov ne okrašujem vence,
trenutek stopi skupaj z brati in sestrami,
v tem času nismo čisto sami,
čeprav dolga pot je že med nami.